Lucija in Denarožer

2025/12 – 15 / 06. 06. 2025

Imenovalnik: Lucija – kdo

Rodilnik: Lucije – koga?

Dajalnik: Luciji – komu?

Tožilnik: Lucijo – koga?

Mestnik: Luciji – pri kom?

Orodnik: Lucijo – s kom?

Lucija in Denarožer.

Nekoč. Pravzaprav izjemno veliko let nazaj, ko so po Zemlji še lomastili dinozavri in je njihovo glasno rjovenje odmevalo med prahribi in bodočimi kanjoni, je mala Lucija zaspano odprla oči. Zagledala je strašljiv prizor. Denar njenega očeta in mame je raztrgan ležal po jami.

“Kdo bi lahko naredil kaj takega?” se je vprašala.

“Ojoj, Denarožer!” si je Lucija rekla sama pri sebi, ko je prišla k sebi. Spomnila se je, da ji je dedek včasih pripovedoval zgodbe o čudnem dinozavru, ki mu je dišal denar.

Lucija si je ponovno pomela oči, z dlanjo obrisala nos in si dlan obrisala v razmršene lase. Vstala je, se še enkrat pretegnila in odpravila k potoku, ki je žuborel par korakov pred vhodom v votlino. Počasi je stopala po kamnitih stopnicah in upala, da bo opazila Denarožerjevo sled.

Zatopljena v svoje misli je prispela do potoka. Sklonila se je nad vodo in pogledala svoj odsev. Lasje so silili vsak na svojo stran, umazanija na obrazu je dobro zakrila črne podočnjake. Otroci bi morali v posteljo, ko pade tema, ne več ur kasneje.

“Vrhunsko. Normalno izgledam,” si je zamomljala, skočila v vodo ter zdrgnil umazanijo s sebe.

200 korakov stran se je ob skoku v vodo zbudila njena prijateljica Ajda. Tudi ona je šla pozno v posteljo vendar za razliko od Lucije ni pretiravala. Ko se je Lucija pokrila z odejo, je ona že jahala dinozavre v svojih sanjah in lovila orjaške pisane metulje.

Naslednji dan so skupaj odšli na Kamnobanko po kartico. Takrat so imeli še kamnite, plastike še niso poznali. To so namreč izumili več tisoč let kasneje, ko je evolucija poskrbela za pojav Kamnožera.